nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Zavedam se, da sem moral hoditi na moč šavrasto in neprevidno, razumem ga, če mi je mogel prisoditi, da se bom vsak hip začel tolči po stegnih, v moji hoji v njegovih očeh ni moglo biti nič vohunskega, nič tajnega in skrivnostnega, čeprav sem se na moč prizadeval, da bi stopal previdno, temveč se je vse prej štulila med hojo pesnika in svinjarice, ki nese pičo prascem v obeh rokah. Sicer je bilo treba upoštevati olajševalno okoliščino, da mi je trgal ude grozovit nemir, vendar sem vedel, da bi mi kljub tej nervoznosti ne bilo treba vezniti v strahu. Tjaž si nikdar ne bi bil drznil privoščiti tolikšne potrošnje moči v nič, vsako nenačrtno potekanje ga je napolnilo z neprijetnim občutkom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani