nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Roka, ki je tisti večer legla na Tjaževo ramo, je bila moja, torej vsezkozi zanesljiva, zaupanja vredna in razumna, zanj seveda prvi hip silno neprijetna, sovražna, neznančeva roka. Tjaž ni trpel, da bi vsakdo polagal nanj svoje šape, samo meni je to grozno navado spregledal. Zgodba je toliko dozorela, da se lahko vključim, ne da bi potek stvari zaradi tega trpel škodo, čas je torej, da uvedem med te dogodke samega sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani