nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Z uspehom si obiskal župnika in dobrotnice, pokazal si spričevalo in razložil redove, potarnal si in potožil svoje skrbi in glej, zaleglo je, pomagalo je, prav ti bo prišlo in že veš, kaj si boš kupil, iskreno misliš, ko se zahvališ, od srca ti prihaja, to je edini denar, ki ti ostane in nekaj velja. Pretežni del svojega časa si zamečkal pri vsakdanjih stvareh, niso te mogli pregovoriti, da bi tvoje mrhavo življenje razpukaval na drobno, saj ni stara vrv, živel si in pustil, da je živelo v tebi in iz tebe, navzoč si bil tako rekoč pri rojstvu filodendrovega lista, pozorno in z napetim lokom si bil zraven, vendar nisi vlekel na ušesa njegovih posameznih vlaken, recimo popuščanja klešč, trganja in odvijanja, delo, kaj delo, divjanje porodnih mišic je šlo mimo tebe, niti najdrobnejših misli nisi potrackal za take stvari, živel si filodendrov list in še vselej ga živiš, dokler ga ne boš umrl, jemal si življenje, kot je prihajalo, to je vse. Ni bilo veliko,
kar si živel, a bilo je, pustil si košček tu, košček tam, posušilo se ti je in se razletelo, tudi to se je pripetilo, in le težko si sestavil iz zveriženih dog uporabno posodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani