nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Odložil je to, segel po tistem, premaknil tretje in se ognil četrtemu, ne da bi bil nastal vtis kakšnega redoljubja ali prizadetosti, ti opravki ga niso zadrževali, ostajali so povsem na površju, tako da se jih ni niti zavedal, nje pa so se nenasitno polastili, jo zasedli in ji pili delo iz rok. Drži, da se je med temi stenami hitro znašel, se bolj kot za silo prilagodil in dobil oseben, skoraj domač stik z njimi. Drži pa tudi, da je bila podstrešnica in vsa njena živa in predmetna vsebina nepreračunljiva, bila je na moč vsakdanja in banalna, proti pričakovanju naivna, prav nič ni bila razburljiva, otipljivo se je razlikovala od tiste prebrisane, zapeljive in nasilne, ki mu jo je sestavil um in mu jo naslikala domišljija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani