nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ni si mogel razložiti, s čim se zamuja sredi tega zanikrnega pohištva, sam je svoje opravke v omari, pri umivalniku, pri mizi skrčil na najkrajši čas in jih izvrševal v najbolj nerodovitnih urah. Odložil je to, segel po tistem, premaknil tretje in se ognil četrtemu, ne da bi bil nastal vtis kakšnega redoljubja ali prizadetosti, ti opravki ga niso zadrževali, ostajali so povsem na površju, tako da se jih ni niti zavedal, nje pa so se nenasitno polastili, jo zasedli in ji pili delo iz rok. Drži, da se je med temi stenami hitro znašel, se bolj kot za silo prilagodil in dobil oseben, skoraj domač stik z njimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani