nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tjaž je začutil v sebi fontano, ki je bila podobna tisti v otroški dobi, ko mu je bil vrat vklenjen med očetova stegna in je po njegovih udih švigala očetova zakonodajna gorjača. Takrat mu je telo plavalo v zraku, roke so mu mahale nekaj pedi nad tlemi, od tam so se od kolen navzdol videle od zadaj očetove smolene hlačnice, njegovi grobo nažebljani čevlji in pod njimi lesen kuhinjski pod, v teh trenutkih, ko je razsajala šiba, je pod zgubil vso domačnost in se spremenil v tla igralske beznice. Deček je bil slab plavač, hrbtenica se mu je preveč zvijala in namerjala, kakor da bi vsak hip hotela v divjem loku odskočiti neznano kam, krči so takrat pripravili Tjaževe roke do dela, nagovorili so prste, zbudili nohte, z blaznim praskanjem je deček ustavil komaj pričeto očetovo obredje in zbežal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani