nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Čeprav je bila Tjaževa glava vklenjena med očetova stegna, je zasadil svoje kremplje v očetovo roko, da se je po kocinah zalesketala kri, kakor bi mu bila škrtnila čez veja in prebodla kožo, oče je izpustil svojo žrtev in zarjul kot takrat, kadar je spustil posebno betežen hlod po riži v dolino, za Tjažem pa že ni bilo več sledu. Res pa je tudi, da je bil tak upor docela v skladu z razvojem, vsak zdrav otrok se z večjim ali manjšim uspehom upira svojim roditeljem, dokler ne preživi svojih muh in se ne izcimi salonsko razmerje med njim in nadrejenimi. Pri Tjažu se je stvar zasukala malo drugače, o salonskem razmerju ne more biti govora, okusil je praskanje, občutil pri tem slast in doživel hkrati nepričakovani učinek, očetova koščena stegna so se razklenila in mu niso več stiskala vratu, na njegovi kosmati roki je zaigrala kri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani