nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vrnil se je iz varnega mesta v nezaščiteno odprtost podeželja, na ranjeni in ranljivi kraj detinstva, v leseno hišo na samem iz trga, postavljeno na kamnito podzidje, obnovljeno in prikrojeno njegovim potrebam, a še z zanemarjenim zemljiščem okoli nje. Stara dobrovita se je košatila še vselej na svojem mestu, v razpadajočem drobovju so se ji poznali križi, bezgovci so zasegli zelenjavni vrt, obdanega le še z nakazujočo se perelino, pri vodi bohotni beli bezeg, a zato le še polovica oreha, v kračah katerega je bil bincal nekoč z nogami in nalašč trgal tiste sramotilne cape iz neuničljive hlačevine. Ti ostanki razklanega oreha so pokrili docela pod seboj drvarnico, jo gnetli in nabadali na svoje veje, to krnenje je zdaj segalo po hiši, a mu je ustavil razkroj novi gospodar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani