nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zdaj ko človek lezem na kup revščine in se mi mehuri koža, se znajdem spet in se znajdem še vedno v teh mehčinah, je pomislil in pogladil, dopolnil z ustnicami, česar se je dotikal s prsti. Je prepoznala njegovo od lakote upadlo lice in ga zato prenaša potrpežljivo, ki se siti v njenih hrambah in se ne more nasititi do kraja? Ve in čuti, da mu njeno nedoumljivo in brezdanje meso, v katero rije svojo glavo in ga moči s svojim zalivanjem, ko dobra misel gladi lice?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani