nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Nenehljivo in nanovo je použival suhi vonj njenih oblin in se spozabljal v vlagi globočav, prisluškoval napetosti mesa, se zadihaval in oznojeval v ščegetljivih, trdih dlakicah, odkrival znova in vztrajal v odkritem.
Obredje sta podaljševala in ponavljala, ga raztanjevala do nevzdržljivosti, raztezala to nežno, tankonitno tančino v brezprostornost in brezčasje, a neurje sta zadrževala. Skozi strop viseči zvončkov motvoz, v katerega sta kdaj zadela, in tinkljaji, ki so ju nato budili skozi izvrtino, so ju presajali pod resničnost skale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani