nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Od zelenih let v starost jo je nosil živo v sebi, na svojem dnu zagrnjeno v žerjavico, vsak čas pripravljeno, da jo odgrebe in razpiha. Hodil je skozi domače mesto in skozi tuje svetove, po tujih ulicah in trgih in po že tisočkrat prehojenih poteh, se ustavljal na velikih pretakališčih, kjer so plale množice, uverjen, da bo zagledal pred seboj v srečni uri resnično njeno podobo, skrito pod kožo in stopivšo iz oči na tlak, ali da bo trčil obnjo pri naslednjem voglu. V videnjih si jo je ustvarjal, si jo nadomeščal, hrepeneč je odkrival v ženskah poteze njenih oči, krivuljo ust, zasuk nosu, oblost čela, izrezanje na ličnicah, zven njenega glasu in zvonkost smeha, a nikdar se mu podrobnosti niso prikazale hkrati niti se uresničile v enem kosu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani