nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Na goro danes spet prihaja nova pošiljatev, spet hranljiva in redilna jed, posladek, prihaja nadodatek svežih, ravnokar potrganih razpadkov, v katere bo zdrizal kaj hitro zasadila svoje okle, lačne korenine pa, ki ne morejo čakati strohnenja, bojo njim naproti od zunaj začele predirati les rakve. A kdo v tej votli, postavaški družbi, ki je oglušela v črnem hrupu in ne domelje več v prstih niti svetlikastega ništrca, že zaznava, da v tej bujni rasti okoli pokopališča tičijo telesne prvine pokopanih, dremljejo vse njihove sestavine in počela, betežnost in okuženost, vse njihove do konca prignane bolezni in nalezenja, posesani iz zemlje in potegnjeni skoz debla v listje, od koder izhlapevajo v zrak?
Kdo še sprejema to zemeljsko žarčenje, to oddajanje zemeljskih bodljajev, sprašuje Buterna, medtem ko se obla trpa in se polnijo krpe okoli njega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani