nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vse to je pomnil Buterna iz otroških let, in ko se je bil naseljeval na pozna leta spet v svoji nekdanji hiši, ga je bila gnala radovednost tudi k beču, k zamoku ob vstopu v gozd, zastavljenem s kamenjem, ob robu katerega je bil nekoč sam vsadil bezeg, na Zarkino pobudo, tajno in na skrivnem, ker bi mu ‘takih neumnosti’ oče ne dovolil, kaj šele dovolil, da bi ga vsadil pri poslopju. Vzradoščen je bil ugotovil, da ga bezgova sadika ni samo preživela, temveč se je izrastla v imenitno in mogočno bezgovo trdnjavo.
Seveda mu je preskočil spomin v isti sapi na Zarkino kočo, ki jo je bezgovje zaraslo daleč mimo slemena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani