nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Oskrbovanje in upravljanje občinskega muzeja je prej dolgočasno ko vznemirljivo početje, razen če odštejemo posebnost, ki je v tem, da se v njem šibijo podnice, se zibljejo omare, se trese steklo in škriplje pod koraki pod.
Če je vodenje skoz velike muzeje povezano s ponosom in vznesenostjo vodnika, ki ve, da bo v tretji sobi lahko opozoril skupino na to ali ono večjo zanimivost, in ki z nižanjem in višanjem glasu počasi pripravlja obiskovalce na višek ogleda v sedmi dvorani, se vodenje skozi sobice krajevnega muzeja odvija enolično, v tihoti in nejevoljnem mrmežu skupinčic, ki obiskujejo take kraje zaradi ugodne lege, zavoljo nespregledne in zavajajoče izvesne table, ali da imajo v zalogi bezgove izgovore. Takistole nekaj krati v letu krajevno pomembnost popljuska večji val, ko marljivi vneteži, ki se imajo odgovorne za uglednost trga, in njihovi za narodov blagor zaskrbljeni gonjači, ki strežejo tej lepi razvadi in z velikimi obeti
ujemajo na limanice muzealne romarje, od daleč in iz tujih krajev usmerijo sem polne avtobuse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani