nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Širok pas pod ožo je ležal plano in vsakdo, ki je moral na tem mestu prečkati cesto, se je najprej strmo ozrl v višino, če se predstava že ni začela in mu vrvohodec že ne cepeta nad glavo, nakar je upognjen in pomanjšan, z zaščiteno, med ramena umaknjeno glavo, smuknil čez planoto.
Ož je prihajala iz strešne line v rahlo padajoči črti, poševno prečkala cesto, segla čez sadovnjak, s plotom ograjen od ceste, in se zavozlala v drevesu na nasprotni strani. Ljudje so cenili in primerjali razsežnosti, eni občudovali drznost takega podjemanja brez mreže, drugi ga spet omalovaževali, češ da mož celo življenje ne počenja drugega ko na sejmih in drugih ljudskih shodih napeljuje ožo, to da je njegovo izučenje in njegov vsakdanji kruh, torej nič posebnega in podobno stotim drugim izučenjem in vsakdanjim kruhom stotih drugih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani