nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zaklel bi se, da se je Heleni pravkar moralo vdreti v tla.
Po trgu se je vlačil jalov dopoldanski čas, ki nastane, ko se vrvenje umiri in se poležejo jutranje ihte. Malo ljudi se je gibalo na cesti; čez cesto, v durih gostilne razkoračeno mahalo, v trgu znano po bzikanju tobačne sline predse v prav nič lokastih, ostrih črtah, je zlagoma dopovedovalo važno reč prigorskemu opravkarju; tu in tam kak šum, ptičji vzleti z grčaste kostanjeve krivine in v zvoniku, in ura, ki se je bila že pred davnim na bitju pokazila, po stenah zadnje trhle sence, pripekanje s streh in zvonikovo odcejanje svetlobe v ulice, v skledaste trge, prostorčke med hišami in na zelenjavni tržič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani