nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zdaj ko se mu spomin razvija in jasni pod mrtvašnično prisilo, razlikuje, bere iz odtenkov, njena spremenjenost mu pobliskuje iz pozabljivosti in zanemare.
V mladosti, pod stogom ob gorski poti, pod tem čudežnim lesenim zbitjem, ki je tako zelo privlačevalo sonce in odganjalo hude ure, sta požigala kresove v telesih, s kraja sta odhajala odimljena in v sajah, z ožganinami po koži, pokrita z ranami sladkosnednega mesa, s svetlimi, od daleč vidnimi brazgotinami. Vse polno izdajalskih sledov je režalo z njiju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani