nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vse poznejše dobe, čeprav daljše in zavestno odživete, so mu temnele s časom in zbledele, in za njimi ni ostalo več ko orumeneli robovi in vednost, da je nekoč tratil z njimi čas.
Doba v mestnem zavodu, kjer si je nabiral obrus, doba na pamet nabutane učenosti in dolga krušna leta latinščine in grščine mu niso pustili podoživeti ensamkrat nekdanji apneni okus kamenja in prsti, vonj neurja, sopar večerne trave, kaj šele priteznost človeškega telesa. Niso dohiteli nikoli več nekdanje jakosti v olševem šumenju, niso razmehčali njegove otrdelosti, izginili so iz spomina, se umaknili v skorjo pameti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani