nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Steza, po kateri vodi Heleno, se je z leti zarezala globoko v gozd, že v otroških letih je bil uhajal sem izgoltavat svojo jezo, včasih se je bil odkrižal gneva le tako, da se je pognal v tulbo, v olajševalno drtje, ki pa se daleč ni slišalo, ker ga je mladikovina udušila.
Tudi danes v uljih, obršah in listju vseskozi šumi in pokljanje živadi! Po sončnih pripekah hodita, kjer lazijo kače in švigajo kuščarji v suhljadi, čez obrasline, drče in plazove se pomikata, skozi zračne lesove, ki se oblijo, in skozi take, ki se mrgodijo in kisajo, in še skozi mršje, katerega lastnik še vselej ni spravil iz gozda lanskih polomkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani