nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Sanjalo se mu je bilo nekoč, da je na mestu svetilke, na v podobno vinjeto oblikovanem kavlju, visela njegova žara, smešni kelihasti trebuh iz bakra. Obstal je bil pod njo, vrnivši se domov ponoči, in ko se je bil stegnil, da potežka svoje posmrtne ostanke, se mu je bila zakotalila iz rok in se potočila po travniku v temo. Zdaj jo spet vidi skozi priprte oči viseti tam, od spodaj jo žari svetloba, in kadar potegne veter okoli voglov, obešenje zacvili in zastoka, ker kovina podrga ob kovino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani