nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zarka je posnemala s penjuljo mehurjaste pene s piskra, ko je stopil prvič v njeno črno vežo, iz piskrov je cmokotalo čorbasto. Od njenih nepozabnih strupov in dišav, izvarkov in izvlečkov, od njenih sesekljanin in esenc v talilnikih in lončkih, v kozicah in steklenicah in torilih, kuhanih, sušenih, mletih ali v možnarjih drobljenih, vloženih v soleh in žganju, razdevanih po deskah in policah in omarah, vso kolibo ovijajočih v neopredeljive smradljive vonje in vónjave smradove, od vseh teh njenih zdravil je pogrešal vseskozi njeno zaukazano tihoto, kakršna se naseljuje zdaj med temi pološčenimi stenami, in težko čaka dan, ko se bo pogreznil v Heleni in se umiril v njenem vrenju.
Ko bi še živela Zarka, ki je s svojimi dišavami znala zadrževati čas in s strupi prestavljati vasi, ona bi mu zvarila pravo mešanje, napoj za podaljševanje trdnosti in večnost poželenja, za neskončno trajanje svatbene noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani