nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Tisti, ki je prijazen v obraz, a komaj človek odmakne oči in mu pusti v hrbet, mu že zasadi od zadaj meč med rebra, da se zvija proti tlem, medtem ko mu prijazni krilač rovari z mečem po drobovju, seka žile in se kri zaletava v prazno. Ne pade kakor pade kol, temveč pada ritmično, v sunkih, zdaj glavo navzad zdaj prsi izbočene, zdaj guzo navzven zdaj kolena vspred, v takem klecavem menjavanju figur se lovi in tako se zvija, se vrši na kopičast kup na tleh. Kaj bi se slepil, kaj bi si tajil?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani