nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zanimale so ga njihova izbira kraja, lega, velikost, opremljenost, skominalo ga je, zvedeti čim več in če je še kaj od njih ostalo do današnjih dni, burila ga je vloga prebivalstva, ko ga bo soočil s tedanjimi dogodki v vojni ujmi, v času, ko je tema razvijala svojo posebno moč, ko je bila svetloba nevarnejša od teme in tema prijetnejša od luči.
Toda za ta del do teh dni še ni prodrl dlje ko do priložnostnega poizvedovanja po okolici, znosil je nekaj gradiva o postajah teh naročenih mu nekdanjih opravkov in podatke o potomcih takratnih lastnikov na krajih dejanj, na jasno je postavljal svojo mladoletno hojo, na katero so ga bili pošiljali bogvedi ali z nezaslišanim zaupanjem ali iz zadrege in v škripcih, ker jim je šlo preveč za nohte. Dokopaval se je bil do stržena dobe in tvarine, iz katere je bil narejen, in zaključeval, kar je bilo že zaključeno, a je bilo treba zaključiti še zadnjič, pripravljal se je bil na slovesno ponovitev
svojih kurirskih opravil, hkrati na podoživitev in odzivanje, na svoj veliki spominski pohod in zaključni obračun.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani