nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
A tega razvoja ni mogoče več preklicati, ni mogoče več izničiti, starost ga še ne mara neutegoma in scelega in še ni zahtevala od njega vsega, uspešno jo še zadržuje od sebe in kroti. Pred njenim grabežljivim razdejanjem mora spraviti na varno še zadnji del, veseli del letine!
Ob pomisli na Heleno, ki to uro hodi po svojih opravkih nekje v neznanem, ob pomisli na njeno zrnato kožo in na dlačice na laktih, na nerazložljive črte njenih bradavičnih kolobarjev, na trdi, napeti krogli mladih let, ki sta se dvigovali iz brezdlakih, položnih ploskovin v rahli krivulji do bradavic in se zaokrožili strmo ob rebrih: prsi, ki so obdržale svojo okroglo obliko, kadar je stala ali se nagovala, poskakovale med tekom, se le za spoznanje sploščile, kadar je ležala vznak, in ki tudi zdaj, ko so se zmehčale in razlezle, niso zgubile čara, temveč ga spremenile in poplemenitile, ob pomisli nanje mu počasneje prihajajo v ospredje leta, se pomude pred njim
brez ihte.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani