nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
In ko je čez čas dohitela skupino, še vedno stoječo okoli koščenega človeškega spomina iz davnine, si jo je le še potrdil, si le še utrdil nespremenjene, z leti poglobljene in obrušene, še bolj poudarjene poteze njenega telesa.
Razpoklina v spominu se mu je zaprla.
Njen obraz od blizu, njene jamice v kotih usten, so ga prestavili v mladeniška leta, v tisto poletno popoldne, ki se mu je izrisalo v spominu v tako jasnih obrisih, da je neštetokrat podoživel najneznatnejše njegove poteze in potekanje posameznih trenutkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani