Vse daljne nebeške zvezde so se nocoj zazrle vate in občudujejo tvoje rumeno cvetenje. Tudi sama sem, vidiš, zastala, kajti vse bolj poredko je tam doli videti kaj tako lepega,« se je sklonila še niže. »Ti, regratova cvetka, pa se otepaš svojih korenin in si želiš krila.«