Meni se pesmice še sedaj niso zdele prav nič posebnega, a neka druga očitnost me je vendarle pritegnila: Severina me je v nečem spominjala na Bronjo. Morda so bile to polne in čutne ustnice, povdarjene in nekako nagajivo smejoče se ličnice, zamaknjene rjave oči, ali pač vse to v odtenkih in na nek svoj način. Vsekakor pa sva jo zato lažje skupaj gledala, kajti mojster je nosil ovitek v naprstnem žepu in ga je ponavadi izvlekel s cigaretami.