In zaobrnilo se je potem tako, da so iz Medje na jugoslovansko-romunski meji premestili na carinsko postajo v Radgoni uslužbenca Radeta Djurića, imenovanega tudi Špic. To dodano ime je seveda povedalo, kar je bilo vsakomur, ki je vsaj malo vedel o športnem dogajanju, že na prvi pogled jasno: Rade carinik je bil podoben Marku plavalcu, vsaj kot je ptičje jajce podobno kurjemu. Usoda pa je seveda potem samo še napeljala to pot po kateri je šla Betka neko poznojesensko soboto v Avstrijo po nakupih.