Ščipali so in gulili pečenje, ki se jim potem v ustih še zmeraj ni zdelo dovolj dobro, zato je Pavlica še kar prilagal v žerjavico, Gajaš pa je zmajeval nad uvoženo robo, ki da je začuda ne morejo zmehčati niti naša najbolj izborna drva. Naposled ga je potem prešinilo: Kaj pa če je stvor v resnici umeten? Umeten!? je vrisnil Pavlica in je zaplahutal, kakor bi se bil opekel.