Mojster, ki se je že dopoldne, ko sva šla z Bronjo čez čez mejo, predolgo zamudil v bifeju in si je potem dotakal tudi ob kosilu, mu je seveda vse obljubil do večera, potem pa se je še kar in kar prerekal z Lajko. Bila sta si namreč zlahka v svaji, ko mu kaj ni bilo po volji, ali pa mu ni dišalo delo, kajti psička se je na nergavost praviloma odzivala z nezaslišanim cvilavim bevskom in neobrzdanim nemirom. Dajala sta se tako do onemoglosti, dokler potem ni včasih celo strgala verigo in pobegnila, da sva jo tudi že do jutra iskala in klicala po predmestnih dvoriščih in zarobjih.