Saj, saj, je v hipu popustil profesor. Vodja voznega parka, ki mu je torej tokrat pripadla vsaj majcena zmaga, pa je le dobrikavo žmirkal in je sogovorniku preko mize značilno zviška ponudil svojo zalito dlan. Zobar, ki je bil ves ta čas nekako skromno, ali pač uvidevno tiho, pa je še zmeraj bolj zase dejal: Vrag je s tem, vrag.