Šele ta je namreč lahko tudi dojela, da nima ob sebi vodovodarja in pleskarja, ali pač tisočmojstra, ki bi ves svoj prosti čas namenjal zgolj popravljanju in zaljšanju skupnega gnezda, temveč, prosim lepo, diplomiranega profesorja filozofije, ki ga v življenju zanima še vse kaj drugega kot so pregorele žarnice in odpadli omet. Pavlica ni s takimi teorijami seveda niti malo soglašal, saj je menil, da je profesor v zakonu zatajil ravno zaradi tega, ker ni znal priviti žarnice in prepleskati stanovanja. Ali celo še več: bil je prepričan, da ga je tudi ta druga sprejela le začasno in to seveda samo zato, ker je očitno premlada in se še ne zaveda, da premnogih nujnih reči v življenju ni mogoče obrniti z besedami.