Nato sem pognal katro in se napotil k Bronji. Brzel sem skozi večerno mesto, ki je za zidovi prisluškalo in šušljalo o sveži krvi, ne da bi razumelo, kaj jo je sploh priklicalo in kaj je pritisnilo na sprožilec. Zgodba, ki je pomalem nastajala, je bila najverjetneje spet neka tretja in smešno naivna.