Tekli so dolgi nemi trenutki, ko bi sam najraje zatulil, saj sem bil prepričan, da kupčija ni niti malo poštena, a Gajaševe velike lačne oči so me tudi tokrat ustavile. Vedel sem, da ob tem silnem vznemirjenju ne bi prinesel niti pomisleka in mi tudi ne bi nikoli odpustil, če bi se mu le malce zazdelo, da je zaradi mene zapravil priložnost. Torej: mercedes in Severina? je končno šepnil mojster.