Bela se, vidiš, odpira takole, je staknil koščene prste v hruško, mu jih pomolil pod nos, nato pa jih je počasi razširil v široko razprto dlan. Črna, moj Gajaš, je taka in bo taka ostala še tudi po tistem, je plosko staknil dlani in prekrižal palca. Rumena pa, prosim, ki je edina res vredna svojega imena, pa je po želji lahko tudi taka, je sklenil palca in kazalca in mu pomežiknil med njimi, kot bi ga bil fotografiral.