Razen tega pa me je s svojimi čutnimi ustnicami in spogledljivimi očmi spominjala na Bronjo. Mojster je bil odmaknil stol od mize in je z široko razmaknjenimi nogami sedel v pozoru, kakor da se bo zdaj zdaj dvignil in zbezljal na oder. Oči so se mu v tej smešni preži zabuljile in izstopile, ustnice so se mu šobile in adamovo jabolko mu je poplesovalo, kakor bi bil goltal nevidno nit užitkov, ki je vodila z odra naravnost k njemu.