Še manj sem potem spet lahko verjel, da svet urejajo naključja. Ko sem namreč to dopoldne po neprespani noči še zmeraj ves zamuljen taval naokoli in v nekaki morasti žalobi seveda bolj brkljal kot delal, je na dvorišče pridrsel mercedes, izstopil pa ni nihče drug kot Lepec. Otrpnil sem tam med orodji in se nevede prihuljil, kot da se moram skriti.