Želja se je razžarela in me vse bolj žgala kot neznosna, nepomirljiva žalost. Njen dom, ki ga doslej nisem želel niti obiskati, je bil zdaj nekaj, kar nama bi bil rad sam ogradil. Ampak, kako, seveda: prebita para, ki sem bil še zmeraj pri Gajašu brez plače in sem si le tu in tam izpulil kaj žepnine, brezupnež, ki sem lahko zidal kvečjemu v oblakih, ali pa se mi je še to zdelo drzno?