Bila je to dolga dolga potka tam od kotka, kjer so se zmeraj najbolj smejala njena usta, ki je drsela preko brade in po vratu, dokler ni med dojkama zašla v skušnjavo, da bi obhodila brege. Tipal sem ji bradavice, ki so me imele rade, in sem gladil svilo njenega trebuha, pod katero sva se že tolikokrat čakala, si prestrezala utripe ‒ in jo pomalem zvabljal iz žalobe. Odzivala se je, kot bi jo grelo sonce.