Tedaj je spod napušča stopil mož v dolgem blatnem plašču in nas je premeril, kot bi pravkar padli z lune in bi bili tudi sicer vesoljci. Zgrbil se je pod kapuco, ki se mu je odpirala nad nosom in je smešno plašen čakal. Kje ga bomo pokopali? je spet brundnil Gajaš.