Le še usoda, ta nepotešena stara lajdra, je bila zdaj vsega kriva, in če bi jo le lahko dobili v pest, bi jo združno scefrali na tako majhne koščke, da je ne bi ne bog in ne vrag več nikoli sestavila. Saj, pokojnemu je pač res napletla, kar si je sploh lahko grdega zmislila, za nameček pa mu je za popotnico zdaj naročila še dež. Lilo je namreč od zgodnjega, kakor bi se bile odprle vse nebeške pipe obenem, med težkimi dežnimi kapljami pa je bilo na trenutke čutiti celo sneg.