Tako tiho sodelovanje pri zaroti me je seveda nadvse presenetilo. Obenem pa mi je šlo že prav neznosno na živce, saj so Lepcu taka poniglava veriženja skoraj praviloma tudi uspevala. Ali bolje rečeno: bil je to njegov način preživetja, s katerim se je, kljub nikoli povsem zamašeni luknji v čolnu, še zmeraj čudežno držal na površju.