Bilo pa je tudi res, da nas zavodskih gotovo ne bi nihče spraševal o študiju, četudi bi bili še tako uspešni. Morali smo namreč postati mesarji, ključavničarji, kleparji, varilci, vodoinstalaterji, električarji ‒ saj, le to je zagotavljalo, da bomo čimprej sami poskrbeli zase in zlezli z družbinih ramen v njeno fekalno drobovje. To je navsezadnje potrdil tudi moj kasnejši poskus na višji strojni, ki se je končal z vnovičnim razočaranjem in s samo še enim izgubljenim letom.