Čutil sem dotik, ki naju je usločil in zanihal, da sva se potem izgubljala in se najdevala kot zarotena potnika med neko dolgo negotovo ježo proti vrhu. Čutil sem objem, ki me je nagovarjal in me prosil, naj ne dovolim, da bi spotoma omahnila in zopet zdrsela. In čutil sem že tudi tisto moč, ki jo je lahko predramila le Bronja: občutek, da lahko tako potujeva, potujeva, potujeva do jutra.