Ker to pač sploh ni nekaj, v čemer bi imela kako posebno prakso, se je zaskrbela. Kvečjemu lahko rečem, da me je najina bližina povsem presenetila. Nemoč, da bi se temu uprla, pa me je navdala z nekakim slutečim strahom, ki ga lahko kvečjemu kdaj potlačim, zanesljivo pa se ga ne morem otresti.