Razumel sem, da je gotovo dolgo iskala priložnost za vnovično skrito srečanje, a navzočnost neke tuje gospe ali še bolj verjetno gospodične, mi zdaj spet ni bila po volji. Prestopal sem se torej na hodniku, prisluškal korakom po stopnicah, ki so se mi zdeli vse bolj slutljivi, se obotavljal, tehtal, opogumljal, nameraval že celo oditi, ko so se vrata iznenada odtrznila. Naslednji, prosim, je pomežiknila Bronja in me za rokav povlekla v notrino po kadilu dišečega stanovanja.