Tako pa sem bil s tem svojim prekipevajočim čustvom tako prekleto in neizprosno sam, da bi najraje zatulil in priklical vsaj odmev. Ne zameri, prijatelj, sem rekel kamnu, ki sem ga zadel prav z vrhom čevlja, da je dolgo potrkaval po cestišču in se zaustavil nekje daleč naprej, ko ga nisem več niti videl. Lepo noč ti želim, gospodična, sem s slednjim požirkom piva nazdravil preklasti lutki v izložbi, ki so jo že odeli za jesenske nakupe in ji na glavo poveznili gromozanski klobuk s poklapanimi krajci.