Po tihem. Na štiri oči, je šepetal v kazalec, ki si ga je položil na nakodrane ustnice. Kakor črni maček ji prekrižam pot ‒ takole: enkrat, pa dvakrat, pa trikrat ‒ da bo že v naprej vedela, da se danes ne izmuzne tistemu, kar ji že vseskozi dolgujem, je namišljeno žrtev spremljal z velikimi očmi.