Nesrečnik se je kotalil in plazil po trgu skorajda gol; udarci so snemali z njega ne samo obleko, marveč tudi kožo. A ko da se mu je vse tisto ogromno vina, ki ga je bil prej požlampal, zdaj spreminjalo v kri ‒ kajti: čeprav mu je navrevala iz ran kakor iz obrezane trte, je imel še zmeraj dovolj moči. Za božjo voljo, Mariška ‒ padi, Mariška! je zašepetal marsikdo.