Zdelo se mu je, da počne nekaj neprimernega, grdega. Da nima nobene pravice kukati v Izino samoto, premišljevati njeno žalost, ugotavljati, kaj se pravzaprav dogaja z njo. In tudi če si je še tako krčevito dopovedoval, da je le Iza kriva za Pištijevo nesrečo, ni zmogel sovraštva, v katerem bi ji zdaj privoščil to nemo žalost.